N a r c i s e

Rožice

Sem šla pogledat kako se je kaj pobelil travnik, ki je bil pred kratkim še v popkih. Je že cvetoč in dišeč. Nadaljevala sem brez določenega cilja, saj je narava v maju in soncu tako zelo vabeča. Tudi markiranih poti ni tod okoli, na planino pa vsekakor pelje pastirska pot, s planine na greben sem nato ulovila novo potko, ki se je včasih malček izgubila, nato pa kar naravnost na vrh. Ni bilo visoko, niti 1800 m ne, tudi širnih razgledov zaradi prihajajoče fronte ni bilo, rožic pa vse polno. Kaj rožic, čisto tapravih aranžmajev in rožnih umetnin, ki se jih nobena cvetličarna ne bi sramovala. Ko sem se vrnila na narcisni travnik, je moj današnji vrh že zagrnila megla.

 

Prav veliko živih obiskovalcev nisem srečala, pa vendar

Neverjetno se mi zdi, da ko tole pišem, tele rožice pokriva konkretna  snežna odeja. Upam, da so dovolj trpežne in bodo preživele. 

Divja soteska med Borštom in Homom

Med planotama Mežakljo in Pokljuko si je svojo skoraj 20 km dolgo pot utrla reka Radovna. V svojem spodnjem toku se prebija skozi slikovito sotesko Blejski Vintgar, ki je dolga približno 1,6 km, strme  stene korita pa dosegajo tudi do sto metrov višine. Obe strani soteske povezujejo mostovi pod katerimi se v brzicah peni, ali v slapovih pada rečna voda. Hip za tem se že umiri v zelenih tolmunih ali pa se njena gladina lenobno svetlika v redkih sončnih žarkih, ki sicer strogemu okolju navdahnejo kanček miline. Galerije po obeh straneh, včasih tik nad strugo, omogočajo navdušujoče poglede, tako v globino kakor tudi višino. Vrniti se je mogoče po isti poti, meni pa je ljubši preko Homa, mimo idilične cerkvice sv. Katarine z masivom Stola v ozadju in s pogledi na Bled in njegov starodavni biser na pečini nad jezerom.